Kabinet ministra danes, trajna služba jutri

Eden prvih sklepov, ki jih je vlada Roberta Goloba sprejela že na svoji ustanovni seji, je bil, da naj ministrstva, organi v sestavi ministrstev in vladne službe pripravijo pregled zaposlovanja od začetka leta 2020, ko je bila na oblasti še vlada Marjana Šarca, do 1. junija 2022, ko se je poslovila tretja vlada Janeza Janše.

Posebno pozornost je analiza namenila prehodu javnih uslužbencev, ki so jih funkcionarji v svojih kabinetih zaposlili na osebno zaupanje (kabinetne zaposlitve za določen čas), v zaposlitve za nedoločen čas. V kabinetih posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade je sicer lahko do sedem delovnih mest, vezanih na zaupanje funkcionarja, uslužbencem na teh mestih pa zaposlitev s koncem mandata funkcionarja preneha.

Kot je pokazala analiza, pa je od 243 javnih uslužbencev, ki so bili v omenjenem obdobju zaposleni v kabinetih na osebno zaupanje funkcionarja, z delom v organih državne uprave tudi po prenehanju mandata funkcionarja nadaljevalo kar 79 uslužbencev: 53 jih je dobilo zaposlitev za nedoločen čas v istem organu, osem v drugem organu, 18 pa jih je dobilo službe za določen čas. Največ prehodov iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas se je zgodilo ob koncu tretje Janševe vlade pa tudi, ko se je poslavljala Šarčeva vlada in ko je prihajalo do menjav posameznih ministrov.

"Čeprav imajo kabinetni uslužbenci – tako kot ostali državljani – ustavno pravico do enakopravne dostopnosti do javnih služb, bi dejstvo predhodne kabinetne zaposlitve lahko vrglo senco dvoma na zakonitost postopkov," so v analizi poudarili na ministrstvu za javno upravo. Še zlasti bi se lahko po njihovih navedbah pojavljal dvom o neodvisnosti in objektivnosti presoje strokovne usposobljenosti teh kandidatov v primerjavi z ostalimi kandidati, saj to presojo običajno opravi tisti organ, v katerem je kabinetni uslužbenec že zaposlen.

“Zato bi morale biti nadaljnje spremembe uslužbenskega sistema usmerjene v nadgradnjo in centralizacijo objektivizirane presoje strokovne usposobljenosti vseh kandidatov,” so pred tremi leti in pol izpostavili na ministrstvu za javno upravo.

Prehajanje kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas pa se je po nespremenjenem postopku nadaljevalo tudi v sedanjem mandatu. Podatki, ki so nam jih posredovala ministrstva, kažejo, da je 43 javnih uslužbencev, ki so bili v tem mandatu najprej zaposleni na osebno zaupanje ministrov, znotraj istega organa državne uprave nato dobilo zaposlitev za nedoločen čas.

Rekorder je zunanje ministrstvo

Rekorder je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, kjer je službo za nedoločen čas dobilo šest uslužbencev, ki so bili pred tem zaposleni na zaupanje ministrice iz vrst SD Tanje Fajon.

To so Dragan Barbutovski, ki je trenutno namestnik slovenske veleposlanice v Manili, Milica Kotur, ki po neuradnih informacijah odhaja za drugo osebo na slovensko veleposlaništvo v Zagreb, Maja Kezunović Krašek, ki je na diplomatskem mestu na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu, pa Patrik Bole, ki je lani poleti dobil zaposlitev v projektni enoti za Varnostni svet OZN. Na seznamu najdemo še Kristino Plavšak Krajnc, ki je po novem diplomatka 1. ranga v službi za strateške komunikacije in javno diplomacijo, z letošnjim letom pa je kot diplomat 3. ranga v službi za varnostno politiko zaposlitev dobil še Vid Jereb.

Na MZEZ sicer izpostavljajo, da so vsi omenjeni uspešno opravili preizkus za diplomatsko službo, brez katerega zaposlitev na diplomatskih delovnih mestih ni možna.

Na drugih ministrstvih prav tako poudarjajo, da so bili prehodi izpeljani skladno z zakonom, in dodajajo, da so bili kabinetni zaposleni, ki so dobili zaposlitev za nedoločen čas, na javnih natečajih izbrani kot strokovno najbolj usposobljeni kandidati.

Zunanjemu ministrstvu po številu prehodov sledita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije - na čelu obeh sta ministra iz kvote Gibanja Svoboda. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je zaposlitev za nedoločen čas dobilo pet javnih uslužbencev, ki so imeli v tem mandatu prej sklenjeno delovno razmerje na zaupanje funkcionarja. Med njimi je Sandi Vrabec, ki vodi sektor za osnovno šolstvo, je pa tudi mestni svetnik Gibanja Svoboda v Novi Gorici.

Na ministrstvu za visoko šolstvo so bili prehodi štirje, to številko pa bo v kratkem očitno doseglo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Trojici, ki je iz kabinetne zaposlitve že prešla na zaposlitev za nedoločen čas, naj bi se namreč v kratkem pridružila še zaščitnica živali Tajda Trbovšek. Po navedbah kmetijskega ministrstva je bila Trbovšek že izbrana na javnem natečaju za prosto delovno mesto višji svetovalec, vendar pogodba o zaposlitvi z njo še ni sklenjena.

Takoj po nastopu mandata ministrice Mateje Čalušić je na njeno zaupanje na ministrstvo za kmetijstvo prišel tudi nekdanji vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ki je od oktobra lani generalni sekretar stranke Vladimirja Prebiliča Prerod. Golubović je zaposlitev za nedoločen čas na kmetijskem ministrstvu dobil že novembra 2024, z oktobrom lani pa je bil - po navedbah ministrstva "zaradi delovnih potreb" - premeščen na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Po trije prehodi iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas so se v sedanjem mandatu zgodili na ministrstvu za delo in na ministrstvu za obrambo, po dva na ministrstvih za gospodarstvo, za javno upravo, za kohezijo, za kulturo, za naravne vire in prostor ter na okoljskem ministrstvu, na ostalih resorjih pa po eden.

Izjema je notranje ministrstvo, kjer so zatrdili, da pri njih nihče od kabinetno zaposlenih v mandatu aktualne vlade ni dobil zaposlitve za nedoločen čas. Enako so navedli tudi v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, na čelu katerega je minister iz vrst Svobode Matej Arčon.

Od kandidatov Levice na volitvah do zaposlitev za nedoločen čas

V zadnjih dneh se je v javnosti večkrat pojavilo ime Maje Tašner Vatovec, ki je skupaj s soprogom Matejem Tašnerjem Vatovcem na začetku januarja iz Levice prestopila v SD. Maja Tašner Vatovec je bila najprej zaposlena na zaupanje ministra za delo Luke Mesca kot vodja njegovega kabineta, nato jo je v svoj kabinet na osebno zaupanje vzel drugi minister iz vrst Levice Simon Maljevac, na ministrstvu za solidarno prihodnost pa je novembra 2024 dobila zaposlitev za nedoločen čas kot vodja splošne službe v sekretariatu.

Z januarjem letos, torej le slabe tri mesece pred državnozborskimi volitvami, pa je prišlo do dveh prehodov iz kabinetne zaposlitve v zaposlitev za nedoločen čas na kulturnem ministrstvu, na čelu katerega je sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. Dramatičarka in dramaturginja Kim Komljanec, ki je na zadnjih lokalnih volitvah na listi Levice kandidirala za ljubljansko mestno svetnico, je po novem zaposlena kot sekretarka v sektorju za umetnost. Marko Sraka, ki je bil na zadnjih državnozborskih volitvah v Lendavi kandidat Levice za poslanca, pa je postal višji svetovalec v sektorju za nepremično kulturno dediščino.

Enotna vstopna točka za zaposlovanje v državni upravi

Kot smo navedli, je ministrstvo za javno upravo ob predstavitvi analize o kadrovanju v državni upravi poleti 2022 izpostavilo, da so potrebne spremembe uslužbenskega sistema, s katerimi bi odpravili dvom o neenaki presoji strokovne usposobljenosti uslužbencev, ki so bili v organu že pred zaposlitvijo za nedoločen čas zaposleni na zaupanje funkcionarja, in ostalih prijavljenih na prosto delovno mesto. Na MJU zdaj poudarjajo, da bo k "večji preglednosti in transparentnosti izbirnega postopka" prispeval lani potrjen zakon o javnih uslužbencih.  

Doslej je namreč javne natečaje vsak organ v celoti opravil sam, po novem pa bo prvi del izbirnega postopka za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas izvajal Centra za kadre kot enotna vstopna točka za zaposlovanje v državni upravi. To pomeni, da bodo vsi kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za uradniško delovno mesto, prek tega centra opravljali enoten pisni preizkus osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave. Za kandidate, ki bodo na pisnem preizkusu dosegli najmanj 70 odstotkov točk, bo center, ki ga vzpostavljajo znotraj MJU, nato izvedel še presojo temeljnih kompetenc za delo v državni upravi.

"Tako pisni preizkus kot presojo temeljnih kompetenc bodo kandidati opravljali digitalno prek informacijskega sistema," poudarjajo na ministrstvu za javno upravo. Ob tem dodajajo, da bo informacijski sistem samodejno - torej brez sodelovanja natečajnih komisij - preverjal pravilnost odgovorov kandidatov. Novi postopek bo po navedbah ministrstva "zagotavljal večjo objektivnost in enake pogoje za kandidate, hkrati pa bo preprečeval arbitrarnost in subjektivnost pri njihovem ocenjevanju".

Ministrstva naj bi se v Center za kadre vključevala postopoma do junija letos, zaradi specifik delovnega področja pa bodo iz omenjenega postopka izvzeti policija, pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, vojaške osebe, uslužbenci obveščevalnih služb ...

Kandidati, ki bodo v prvem delu izbirnega postopka pri Centru za kadre uspešni, se bodo uvrstili v drugi del izbirnega postopka. Tega bo izvedel organ, ki je predlagal javni natečaj, bo pa moral kot merilo določiti tudi presojo temeljnih kompetenc iz prvega dela izbirnega postopka, še navajajo na MJU.